PIXXELPOINT 2026: SONONIMI / SONONYMS

PIXXELPOINT 2026: SONONIMI / SONONYMS

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 27. oktober ― Pixxelpoint 2026 z naslovom SONONIMI raziskuje vmesne prostore zvoka in podobe: območja, kjer pomen še ni določen in zaznava ostaja odprta. Realnost oblikujejo informacijska prenasičenost, vojne in razpad skupnih pomenov; svet doživljamo razdrobljeno, granularno. Glasovi se množijo, a pogosto le potrjujejo že znano. Sononimi odpirajo možnost drugačnega srečanja: zvok in podoba z neujemanjem ustvarjata napetost. Vmesnost ni zgolj prehod med dvema točkama, ampak lastno stanje, zadrževanje pred pomenom. Festival išče mesta, kjer ustaljena razlaga popusti: dvom, rez, razpoko. V slikarskem dvoboju Parazij premaga Zevksisa z naslikanim zagrinjalom: Zevksis ga želi odgrniti, da bi videl sliko, ne da bi vedel, da jo že gleda. Sorodno napetost vzpostavlja akuzmatično poslušanje: zvok slišimo, njegovega izvora pa ne vidimo. Uho išče tisto, česar oko ne more potrditi. Sononimi prebivajo v tem razmiku: med podobo, ki obljublja zvok, in zvokom, ki obljublja podobo. Lucio Fontana je vmesni prostor odprl dobesedno, z rezilom. Njegov rez v platno je dogodek; reža, skozi katero slika posluša. V katero platno zarezati danes? V ekran. Na njem smo navzoči na način odsotnosti: drsimo navzdol, dol in dol, mimo prizorov uničenja, za katerimi trpijo resnični ljudje. Potreben je rez, ki zareže tudi v nas: prekine drsenje, zadrži pogled in nas pripravi do poslušanja. Pretres sam še ni odgovornost, lahko pa odpre prostor zanjo. Odnos je vedno vmesni prostor, nikoli povsem moj in nikoli povsem tuj. Kaj pa, če glasba podobe ne spremlja, temveč jo ustvari? Žalostinko žrtvam Hirošime Krzysztofa Pendereckega lahko slišimo kot eksplozijo samo: godala kričijo v klastrih, glissandih in šumih, onstran tona in ilustracije. Zvok prikliče podobo, ki je pred poslušanjem ni bilo, in jo vtisne v telo. In čemu umetnost v svetu, zasičenem z vsem? Podelimo ji absurdno logiko današnjega dne in zahtevajmo uporabnost; v sami besedi se skriva upor. Mondrianova drevesa v prehajanju od razpoznavne forme k abstrakcij
Ajda Kadunc: Ne povsem

Ajda Kadunc: Ne povsem

Hiša kulture v Pivki, 26. oktober ― osebna razstava Ajda Kadunc Ne povsem 6. – 27. 11. 2026 otvoritev 6. 11. ob 19. uri kustosinja Mojca Grmek Slikarka Ajda Kadunc v svoji umetniški praksi postavlja pod vprašaj antropocentrizem, ki je življenje na planetu pripeljal na rob prepada. V nasprotju z njim v svojih delih osvetljuje vsakodnevne situacije kot prostore tihega odpora, alternativnih načinov zaznavanja in razumevanja sveta ter fluidnih pogajanj o sobivanju med človeškimi in ne-človeškimi življenjskimi oblikami. Pri tem se opira na nove teoretske opredelitve narave, življenjskih procesov, medvrstnih odnosov, dinamike med ukročenim in divjim, pa tudi na vsakdanjo izkušnjo življenjskega prostora in prakse, kot so terensko raziskovanje, zbiranje materialov ali preprosto sprehajanje in opazovanje narave. Pri gradnji svojih del navadno izhaja iz risb in slik, narejenih v prepoznavnem slogu, ki ga zaznamuje dovršena subtilnost, mehkoba in zabrisanost kontur, barvna lestvica iz narave (peščeni, zemeljski in zeleni toni) ter motivi, ki spominjajo na nedoločne organske oblike in pogosto zbujajo občutek gibanja, fluidnosti, lebdenja. V galerijskem prostoru slike nadgrajuje z instalacijami, pri katerih uporablja različne medije (video, zvok, objekti) in materiale, ki jih najde v svojem vsakdanjem okolju, arhivih in naravi (čebelji vosek, les, mah, zemlja, micelij). Materiale vselej razume kot usedline zgodovine določenega kraja in posledično kot nosilce pomenov, znanj in vrednosti. Skozi razporejanje in povezovanje materialov v novo celoto omogoči razpiranje zgodovinskih plasti, s tem pa tudi osvobajanje skritih pomenov, ki s pomočjo fantazije, simbolike in asociacij vodijo v drugačno razumevanje resničnosti. Na tokratni razstavi umetnica predstavlja nova dela, v katerih se ukvarja z drobnimi, skoraj neopaznimi premiki, ki postopoma prinesejo spremembo v okolje. Ne zanima je velik, odkrit upor, temveč vztrajnost majhnih prestopov, ki jih ni mogoče opaziti na prvi pogled, pač pa šele sčasoma, ko nekaj ni več

Svetovni dan AV dediščine: Filmski muzej Eye (Amsterdam) (2026-10-21)

DIVA video arhiv, 26. oktober ― V torek, 27. oktobra, na Svetovni dan avdiovizualne dediščine v Slovenski kinoteki gostimoFilmski muzej Eye iz Amsterdama. Kuratorka Simona Monizza je pripravila dva programa nizozemskih eksperimentalnih filmov, ki ju bo uvedla pred projekcijo. Program nemih filmov in prvih zvočnih poskusov iz dvajsetih in tridesetih let Zapuščina Filmlige bo v živo na klavirju spremljalAndrej Goričar. Drugi program z naslovom Najdeni zvoki: Retrospektiva avantgardnih filmov Barbare Meter predstavlja fi...
Odprtje razstave Franceta Slane in predstavitev knjige v Čopovi hiši v Žirovnici (26. 11. 2026)

Odprtje razstave Franceta Slane in predstavitev knjige v Čopovi hiši v Žirovnici (26. 11. 2026)

Galerija Prešernovih nagrajencev, 20. oktober ― Ob 100. obletnici rojstva Franceta Slane vas Galerija Prešernovih nagrajencev Kranj v sodelovanju z Zavodom za turizem in kulturo Žirovnica vabi na predstavitev knjige Pejsaži in odprtje razstave izbranih slikarjevih del. Srečali se bomo v ponedeljek, 26. oktobra 2026, ob 18. uri v Čopovi hiši v Žirovnici. O knjigi in razstavi bo spregovoril Marko Arnež, pesmi iz cikla Mistični pejsaži pa bo bral Brane Senegačnik. Veseli bomo, če se nam pridružite. evabilo.jpg
še novic